Previdno sem jih odprla, v bojazni, da bi pred vrati stal. »558 je Pariz,« je rekel deček z gornjega nadstropja in se zasmejal. Njegove žareče oči so me spekle kot plamen. »Iščite, ne boste našli,« je še rekel, ko sem vsa tresoča hitela zaklepati vrata.