»Vidiš, delaš se pametnega, pa nič ne veš!« sem šepetala na uho. Ležal je namreč v bolnici, z zaprtimi očmi in aparati so uravnavali njegovo bitje srca. Na vsak način sem ga hotela prebuditi, ko me je sestra, ki je gledala tako usmiljeno, da bi jo najraje potisnila ven iz sobe, povlekla za rokav, češ, gremo ... dovolj je bilo!