»Kako majhna?« seže očetu v besedo, »saj ste večkrat rekli, da kmečkih hiš marsikatera ni nič večja kakor naša.« »Jaz mislim,« popravijo oče nejevoljni, »pri tako majhnih posestvih, kakor je naše; z dvema njivama in z eno kravo se ne moremo med premožne šteti.« »Seveda ne,« pristavi, »ko bi mi imeli cel ali vsaj pol grunta, bi jaz včasih mater prosil, da bi ne večerjali vsak dan krompirja; en večer naj bi ga skuhali, en večer pa kaj drugega.«