»Ali imaš trdno bučo?« se zadere nekdo za njim in ravno v tem hipu votlo zapoje poleno in odleti na zid, da me strah prešine, ker glas tudi, se mi je zdelo, da sem poznal. », moja glava!« zastoka pod oknom in po sluhu soditi, se je po zidu spotekel in zgrudil. Zunaj postane hrum, kakor bi jih deset naenkrat govorilo, po cesti pa peketajo stopinje enega, ki teče.