To je bil glas, rečem sam pri sebi začuden, ker ves čas sem sodil ali vsaj želel, da bi bil on pod oknom, in sem se že veselil, da ga bom dražil s to zmoto, ko prvikrat spet nanj naletim. Moj vasovavec mora kdo drug biti, si mislim. »Kaj pa je?« spregovorim tako natihoma, kot le mogoče.