Jaz sem pa ravno sinoči gledal na nebo, ravno tukajle gori, kjer se zdaj ena megla plazi, in sem si mislil, če bi bila morebiti tale zvezda moja; pa skoraj v tistem trenutku jo je pokril, od katerega sam ne vem, od kod da se je privlekel, ker nebo je bilo popred popolnoma jasno. Meni se je to zdelo slabo znamenje in nič ne bo čudnega zame, če se mi kaj pripeti.« »Pojdi, pojdi, jaz sem ravnokar, predkone, ravno tisto zvezdo gledal in sam že ne vem, na koga sem zraven mislil, ko se je tudi megla čez njo prikradla; tedaj bo naju oba kaj zadelo po tvojem?«