Pri takih priložnostih ni nikoli pozabil mi prinesti poln slamnik izvrstnih sliv, katerih so pri mlinarju vsako leto obilo imeli in od katerih je vedel, da meni posebno dopadajo. Le to sem zapazil, da mu ni bilo ljubo, ako sem pred njim opomnil svoje sestre ali Gregorčevega Blažeta; takrat je vselej tih postal, je jel predse strmeti in me je včasih zviškoma zapustil. Kakor bi se bila torej pogovorila, sva se oba varovala, govorico nanju napeljati.