Moje edino veselje so mi rože na vrtu, katerega sam oskrbujem, na katerem ti vsako steblico iz glave popisati vem in katerih vsaka mi je toliko ljubša, ker sem jo z lastnim trudom tako rekoč prislužil. Kar mi sicer časa ostaja, ga večidel doprinašam pri svojem svaku, čigar najmlajši sin, kakih pet let stari Markec, ljubljenec svojih staršev, se mi je tako prikupil, da ga ne morem več pogrešati; in če mi ravno včasih moje grede malo poteptá in kako jablanco za šibo odreže, sva vendar vedno prav dobra prijatelja. Sedela sva lansko leto z Markcem enega večera pred hišo njegovega očeta.