»Jaz in tile drugi bi radi srečo od vas zvedeli,« povzamem zopet, ko vidim, da moji gosposki suknji ne pripisuje velike vere. K sreči je namreč medtem vsa druščina bliže pristopila, tako da je črna žena lahko sprevidela, da se ne šalim. Starka povzdigne oči in me s tako nepremakljivim pogledom meri, kakor da bi hotela mojo prihodnost iz mene, ne pa iz kvart brati.