Bolj kot mi je misel po glavi hodila, bolj se me je polastila, bolj se mi je dozdevalo, da se je v mojih rodila, da do zdaj sem se le bal, si jo natanko obstati. Celo popoldne sem bil sam in čutil sem, da v druščini bi se je morebiti znebil, pa nalašč sem sam ostal, nalašč sem se tovarišije ogibal. Ves v to misel utopljen, znositi se nad Blažetom, katerega res nikoli nisem mogel trpeti, ki pa vendar, če premislim, ni drugega zoper mene pregrešil, kot da je tvoji sestri znabiti po nevrednem bolj dopadel kot jaz.