Ne morem reči, da bi me bila jeza premagala, tudi ne, da mi je bilo namenjeno, ker namenjeno človeku drugega ni kot smrt; bila je vraža, ali če rajši tako slišiš, sleparija. Tolikokrat mi je bilo žal, da ti nisem tisti večer, ko sva pod milim nebom na travi sedela, vsega povedal; vendar me je sramota zadrževala, nekaj pa mi je to ubranila najina hitra ločitev, ko se je prikazal. Tisto nedeljo popoldne sem sam hodil po vrtu in z raztresenimi mislimi ogledo val jablance, katere sem bil poprejšnjo spomlad prve v svojem življenju pocepil, ki so se v moje veliko veselje prav dobro obnašale.