nova beseda iz Slovenije

Simon Jenko: Spomini, poved v sobesedilu:

Bilo je v ponedeljek, in še tisti teden sem imel jaz v Ljubljano odriniti. Ker so oče kot župan skoraj vsak teden kaj imeli opraviti v Kranju, se mi ni čudno zdelo, da po kosilu konja vprežejo in proti mestu zdrdrajo; malo nenavadno pa je bilo zame, da me ne povabijo, se z njimi peljati; vendar se jim ponujati nočem, ker vidim, da se precej resno drže; mislil sem, da bi jim bil morebiti nadležen. Le ko voz po koncu hiše zdrdrá in ko ravno tisto ciganko z ravno takim zasmehljivim obrazom, kakor preteklo leto skoraj o ravno tem času, vidim vihrati čez vrt, me nekak strah prešine; sam nisem vedel zakaj, pa njena podoba mi je vedno v spominu ostala in ne vem, po kaki zvezi mi je vselej na misel prišla, kadarkoli sem kje od kake nesreče slišal, vselej sem jo v duhu videl z njenim peklenskim smehom, ravno táko, kakršna je danes zopet šinila mimo mojih oči.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA