‒ Z veseljem sem zopet zapustil mesto in peš korakal po cesti, ki se kot žila vije od Ljubljane proti gorenjski strani. Veselega sprejetja sem se smel nadejati, ker po končani osmi šoli sem sklenil ustreči željam svojih dragih staršev, z eno besedo, namenil sem se bil stopiti v duhovni stan; in res so mi stregli, kakor se streže le sinu, čigar prihodnja čast je ponos njegovih staršev. Malo tako lepih dni sem imel v svojem življenju kakor kratke nedelje, ki sem jih tačas preživel med svojimi; pa kako žalostno so se končali!