Pri tem me je še težilo, da sem bil jaz, čeravno ponevedoma, nekoliko nesreče kriv, ker ravno smeh, katerega sem bil jaz vzrok, se mi je zmeraj dozdevalo, da je ranivca k taki hitri jezi zapeljal. Nikoli se mi še ni noč tako dolga zdela. Take tesnobe bi ne bil občutil, naj bi bil še na tako strašnem kraju kot tú, ker se je med dihanjem ranjenca le trkanje stare ure slišalo in ker je brleča luč le slabo razsvetljevala prizor.