Počasi zdaj odpre oči in strmo pogleda po hiši, kakor bi koga iskal, potegne z roko po čelu in zopet zamiži. Oče si pristavijo stol k njegovemu zglavju, jaz pa sedem na mize in glavo podprem. Za vrstjo sta se spodbijala v moji glavi spomin na Blažetovo obnašanje na logu in misel, kako po čudnem naključju oče, ki so ga zvečer s tako jezo iz hiše spodili, zdaj ponoči v ravno ti hiši pri njegovem zglavju čujejo.