Ravno ko je še enkrat s pomilovanjem pogledal za krojačem, mu je veter snel klobuk in ga odnesel v najhujši curek. Ljudje, ki so videli, kako učitelj tarna po klobuku kakor človek, ki mu je ogenj spremenil vse premoženje v prah in pepel, pač niso vedeli, kaj je on s klobukom vred izgubil. Marsikdo, ki je ravno čez most šel, se ni mogel zdržati smeha, ko je videl učitelja, kolikor so mu noge pripustile, teči z mosta na prod, ki se širi na desno stran reke, in po produ naprej, obrnjenega zmeraj proti vodi, roke naprej stegaje, kakor bi hotel zagrabiti klobuk.