»Tega ne bo nihče oviral,« spregovori Cvirnar krojaču v pomoč, » morebiti leto in dan ne stavi, vi pa ste že vsaj toliko znosili v Kranj, da bo precej lepa terna, če vam vse povrnejo.« »Saj sem svoj denar, če sem ga,« odvrne učitelj precej ostro, nato pa pristavi z bolj pohlevnim glasom: »nekatere krajcarje pa so mi tudi že plačali nazaj in ob kratkem, ako Bog da ...« »Vam bodo vse z obrestmi vred vrnili« ‒ reče krčmar z modrim obrazom, na katerem se je komaj brala skrita šala.