»Saj tudi ne bo treba,« odgovori učitelj, ki je že klobuk pokril in palico prijel in se ne glede na Jeričino opombo, da še ni nič kosil, naravnost proti Kranju napotil. »Bog daj, da bi ne bilo zastonj,« vzdihne, ko skozi okno za njim pogleda, »res zadnji čas bi bil zanj in zame, ki sem bila tako neumna, da mu grem ves svoj denar razposodit.«
Sonce je bilo že nekoliko časa izza gore; vreme pa se je vleklo in po vsej pravici se je dalo pričakovati, da bo kmalu jelo naškrapljati.