Ko vidi krojač, kako išče učitelj po pratiki, pogleda krčmarja in smeh mu sili na obraz; vendar šele, ko vidi, da ga krčmar razume, nekako šaljivo reče: »Če se ne motim, mislite lotrijarja prismukniti,« in si pri teh besedah še roke dopadljivo drgne, češ, da jo je učitelju zaso lil. Učitelj na to opazko glavo vnemar vzdigne, Martinčka resno pogleda in pravi: »Prej vsaj kakor ti.« »Tega ne bo nihče oviral,« spregovori Cvirnar krojaču v pomoč, » morebiti leto in dan ne stavi, vi pa ste že vsaj toliko znosili v Kranj, da bo precej lepa terna, če vam vse povrnejo.«