»Ti dve sta tako gotovi, kakor je smrt,« govori sam s seboj, »rajtenga jih da; tretja je tudi pri piki gotova, ali petintrideseta ali pa šestintrideseta? Bomo videli ‒« Vzame pero in vse še enkrat prešteje, toda tretje števil ke le ne more ujeti. Jezen vrže pero na stran in spravi popisano polo zopet v miznico; ali celo popoldne ostane doma in komaj se stori noč, skobaca se že v posteljo.