Potem vzame dolgo polo, vso s številkami popisano, v roke; bile so številke, ki jih je že davno preračunal po luninih spreminih. »Ti dve sta tako gotovi, kakor je smrt,« govori sam s seboj, »rajtenga jih da; tretja je tudi pri piki gotova, ali petintrideseta ali pa šestintrideseta? Bomo videli ‒« Vzame pero in vse še enkrat prešteje, toda tretje števil ke le ne more ujeti.