Zdaj odpre miznico in poišče devetdeset papirčkov, zapiše številke nanje in jih vsakega posebej zavije; medtem pa sam zase mrmra, kar bi živa duša ne bila mogla razumeti; le toliko se je videlo na obrazu, da mu mora neka misel dopadati, ker so se mu večkrat usta razširila v zadovoljen posmeh. Ko so vsi papirčki zaviti, poišče star klobuk, dene vanj papirčke in pajka, ga pokrije z lesenim ter vse postavi na polico poleg peči. Potem vzame dolgo polo, vso s številkami popisano, v roke; bile so številke, ki jih je že davno preračunal po luninih spreminih.