Ko ga zagleda, skoči šolmošter, kakor bi pihnil, na zaboj in, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade ‒ pajek, ki je na muhe prežal, je bil sam ujet. Učitelj ga lepo spravi v klobuk ter se varno pokrije. »Sem dejal, da moram kdaj kje kakšnega zasačiti!« beseduje sam s seboj z veselim obrazom in skoči z zaboja na tla, kakor bi ne imel več ko dvajset let.