»To je tako gotovo, kakor ne vem kaj,« odgovori suhi mož. »In dasiravno gospodu ni dopadla suknja, ki sem jim jo naredil pred kakimi desetimi leti, in so si pozneje vse v mestu dajali napravljati, vendar moram reči, da sem gospoda Fronca zmeraj spoštoval in da bi se bil danes skoraj zjokal, ko je zvon zaklenkal in ko je domov priletel ter mi povedal, da so fajmošter umrli.«
»Kako si jo jim pa tudi naredil,« se smejí Cvirnar, ki frakelj predenj postavi, »jaz sem bil enkrat pri gospodu, ko so jo ravno na sebi imeli, (iz hiše bi si tako ne bili upali v nji), in skoraj me je smeh posilil, dasiravno sem pred gospodom fajmoštrom stal.