nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Od ceste proti stolpu je nemara prav lahko čutiti steptana tla in vmes šope trav - potem pa od stolpa proti levi, kjer je nad cesto še nedograjen blok, šine nekaj belega in urnega in skoraj v istem hipu, ko se približa temnejši odprtini bloka, že tudi izgine v notranjost, ven iz bloka in odprtine, kjer bojo nekoč vrata, pa pride podaljšan, malo zategel glas, ki je samo takoj spočetka oster, kot da ga je vse doslej, ves ta čas nekaj zadrževalo, zdaj pa se je vendarle lahko sprožil. In samo zaradi tega, zaradi te zgnetenosti pod nevidno oviro, se spočetka nemara lahko sliši kot krik, čeprav to ni. Potem nekaj časa obmiruje v srednji legi, zavisi v nedograjeni notranjosti stavbe in sploh ne kliče in ne kriči, dokler se malo ne zniža, potem pa enakomerno upada, tako da se na koncu, v nekem hipu konca niti ne da slišati, ali je še ali ga ni več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani