nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Ko se svet na desni strani ceste malo vzdigne, tako kot se na levi malo spušča, so najprej vidni sledovi minulega travnika, ki ga ni več, je samo prašna krmežljava trava, in še ta uspeva samo v grmičkih, med njimi pa so steptana tla, ki imajo suhe razpoke, in so posuta s suhimi treščicami, cementom v prahu in koščki cementa, s kepicami gašenega apna, ki zunaj sploh ni več belo, z zarjavelimi kosi žic raznih dimenzij, z ukrivljenimi žeblji, klamfami in drugimi kovinskimi deli. Bolj zadaj se vzdigujejo temne stene, temna oglata naprava, ki je nad zidovi, in še ena temna in masivna senca, ki je še višja. Takšna trda in obložena tla je mogoče čutiti pod stopalom in celo videti, saj noč ni vsa zgnetena ob tla in ni gosta, ampak je visoka in visoko na nji je polna luna, ki redči nočni zrak celo tik nad zemljo in malo tudi v skrivnih kotičkih, svetloba pa, ki prši z nje, domala vrača rečem njihove obrise, kot jih imajo čez dan, in jim daje
tudi malo barve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani