nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Tam lebdita še nekaj časa, ne da bi se opirali na kaj trdnega, in ko od zgoraj še in še ni nobenega glasu ali sape, ki bi začela narek se spustita spet na mizo, obraz pa gre k dolgi čipkasti zavesi, za katero je okno. Čez čas se spet vrne k mizi, stroju in polivinilni plošči pod strojem in položi gibčne prste v razredčeni zrak nad črkami. Ko še zmeraj od zgoraj ni mogoče ničesar slišati in tudi ni mogoče videti obraza - s katerega se včasih da razbrati, kaj misli - ker je tako pogreznjen v ramena in zavihke suknjiča, njeni prsti nekajkrat utripnejo, ura nad visokimi dvokrilnimi vrati pa teče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani