nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Od zunaj, od spodaj navzgor v drugo nadstropje prihaja enakomerno zverižen kos glasov, ki je tako enakomeren, da se ga mogoče sploh ne da dojemati: Samo poredko, zdaj pa zdaj se kos nagrbanči v val, ki potem presenetljivo sune gor in se nekaj časa odbija med stenami in steklom omare, ki ima pokale, skoraj silovito za ta visoki prostor, ki je vendarle tih, da bi ga razprti in rahli prsti v zraku s svojimi nedopovedljivimi blazinicami nemara lahko tipali. Ko je spet enkrat tako, reče o tem, s koščicami dlani pa pokaže proti oknu in navzgor, da se obe na oni strani mize zazreta proti oknu in navzgor, vendar ne stopita tja in ne odgrneta zavese, kaj šele, da bi odprli okno, da bi gledali ven in mogoče navzgor.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani