nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Potem še zmeraj mirno počasi, kot da vse miruje, primejo levi drobni prsti en konec verige, ga neslišno spustijo ob desnem boku na tla, sami pa grejo potem vse okrog telesa za hrbet in potegnejo konec verige za hrbtom na levo stran, drugi konec pa prinese desnica naprej pred trebuh, in ko se oba konca stakneta, sponka poči - njeno zrenje pa je še zmeraj brez premika ali sence utripa in je, kot da ga ni, in je obrnjeno sem. Potem se desnica v komolcu upogne in gre z mehko notranjo stranjo na čelo in potem po obrazu navzdol, da se veki za hip pomakneta čez zrkli, vendar ju prekrivata samo za hip, ki je tudi čas, in se tudi napetost in osteklenelost mišic obraza pomakne v čas nazaj, ki je tudi v tem dolgem hodniku in malih nizkih prostorih na levi in desni. Potem izza hrbta, ki je z desno stranjo naslonjen na zid, potegne temno modro torbico, ki je ovalna in trebušasta in ima dolg ročaj in medeninasto zaponko in več plasti vinilexa, in vzame ven majhen robček in gre z njim na obraz in
si ga obriše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani