nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Ko sta njeni zrkli brez kakršnega koli utripa trepalnic z visoko napeto beločnico obrnjeni naravnost sem, kamor je obrnjen tudi obraz, gre počasi, zlagoma, premikajoč se skoraj neopazno, kot da se sploh ne premika, ampak še naprej miruje upognjena navzdol v tla, levica s prstanom in ametistom prek trebuha k desnici in obe vlečeta verigo iz njenega kupčka na tleh. Potem še zmeraj mirno počasi, kot da vse miruje, primejo levi drobni prsti en konec verige, ga neslišno spustijo ob desnem boku na tla, sami pa grejo potem vse okrog telesa za hrbet in potegnejo konec verige za hrbtom na levo stran, drugi konec pa prinese desnica naprej pred trebuh, in ko se oba konca stakneta, sponka poči - njeno zrenje pa je še zmeraj brez premika ali sence utripa in je, kot da ga ni, in je obrnjeno sem. Potem se desnica v komolcu upogne in gre z mehko notranjo stranjo na čelo in potem po obrazu navzdol, da se veki za hip pomakneta čez zrkli, vendar ju prekrivata samo za
hip, ki je tudi čas, in se tudi napetost in osteklenelost mišic obraza pomakne v čas nazaj, ki je tudi v tem dolgem hodniku in malih nizkih prostorih na levi in desni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani