nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Potem v hipu spusti roke dol, se vsa zavre, za pol koraka celo umakne nazaj, se vsa strese, na široko in krčevito razklene čeljusti, kot da se odpirajo za grozen krik, zrkli izstopita in sta zelo razgaljeni, beločnici preplavita zenici, belina beločnic preplavi svetlobo lune, ki prihaja noter skozi malo odprtino, ki je skoraj tik pred njo. Roki suneta naprej in dlani se ostro postavita pokonci, tako da sta kot zid med njenim belim in trepetajočim telesom in delom hodnika, ki je še pred njo, z nočjo in luno visoko zgoraj. Konec verige, ki visi navzdol po naročju, se požene daleč naprej in potem težko pade nazaj, ko tako sunkovito obstoji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani