Angar je sedel na nizkem stalagmitu in s ponosno dvignjeno glavo motril prihajalko samozavestno in hkrati nezaupljivo. Njegova hudo objedena suknja je bila na več krajih raztrgana in kazala je golo kožo, napeto od polnih, čvrstih mišic; navzlic tej žalostni revščini se je držal jamadar Angar kakor rojen kralj. Vendar se je včasih s čudnim zadovoljstvom popraskal med gostimi kodri.