Odprla so se hišna vrata in na pragu se je prikazal suhi Šmul Zuar s svojo bradato, veliko glavo in velikanskim, kljukastim nosom, ki so ob njem bingljali sesvedrani pajes kakor oblanice. Obenem je prilajal pes Azu, pa naglo zopet odlajal v vežo.
»Blagoslovljen, kdor prihaja!« jih je pozdravil Šmul in dejal desnico pod bakreno svetilko, da je ne bi ugasil močni prepih.