Z zadovoljnim obrazom se je obrnil beglerbeg k paši in mu velel tako naglas, da so mogli slišati tudi drugi: »Moji ogleduhi so mi javili, da tare Ljubljančane že huda lakota. Zarana ne poje noben petelin več in v vsej Ljubljani ni več nobenega živega psa ne nobene mačke. Revnejši ljudje že nimajo jesti nič drugega nego ostanke, ovsenjak z otrobi, luščinami, plevami,, hrastovo skorjo in kuhano travo.