Kolena so mu drhtela, omahnil je, izgubil levi stremen, potem tudi desnega, počasi spolzel iz sedla in padel pod konja. Kakor iz velike daljave je zaslišal zamolkel hrup, pojemajoč šum kipečega vodovja in gluha noč mu je objela duha. Sarif je sklonil lepo glavo k njemu in ga vohal s širokimi nozdrvmi.