Delo mu je uspevalo tako lepo, da se je sam naslajal ob njem in ves blažen počasi pomikal svoj jezik med ustnami od kota do kota. Obenem je pazil, da ne bi prekucnil hrastovega torila z velikimi žoltimi mandragorovimi jagodami, ki jih je rabil paša vsak večer za uspavalo. V ozadju je na preprogi ždel, zamišljen, s sklonjeno glavo; male roke je sklenil pod levim kolenom.