Gozdna sapa je oznanjala zoprni duh z močvirja in s pogorišča v Rudniku, kjer je še vedno tlelo in se kadilo; majala je konjski rep in zeleno zastavo s polmesecem pred šotorom, razmikala drevesne vrhove in gnala dva podolgasta v neizmerne višave. Više in više je plula svetla luna, obsevala belo cesto in sipala srebrno cvetje na listje in igličevje in mahovite skale. Njena luč je odevala kakor z lahnim svilnatim pajčolanom.