Tedaj so prišli iz mestne zbornice dvanajstaki, »ljubljanski gospodje«, malone sami člani trgovske zadruge, ki je bila najimovitejša in najveljavnejša. Ogrnjeni v škrlataste plašče, kakor nekdaj rimski diktatorji in beneške republike, so stopali nepopisno samozavestno, ponosno, dostojanstveno. Vse se jim je nemo odkrivalo in klanjalo kakor polbogovom.