V njih senci so posedali stari, nebogljeni meščani, ki so našli zavetje v bližnjem meščanskem »špitalu«. Vitez je dospel do lesenega Špitalskega mostu, ki je bil dokaj mlajši od mostu pri Tranči. Po ozkem Starem mostu so se med mesnicami gnetli malone sami Ljubljančani, po Špitalskem mostu pa so prihajali tujci s svojimi tovori, zlasti z Notranjskega in takrat zelo obrtnega Gorenjskega, s Tirolskega, z Nemškega in Laškega.