Šmul Zuar, eden najimovitejših ljubljanskih, je bil srednje velik in zelo suh. Bilo mu je komaj petdeset let; trudno, razorano obličje in izmozgani hromotni život pa ga je kazal mnogo starejšega. Glava mu je bila izredno velika, še večja kakor Ahačeva, in večjega nosu ni imel prejkone nihče v Ljubljani.