Ob široma odprtih železnih vratih sta viseli dve svetilki, pa le bolj za parado: prižgali so ju varčni Ljubljančani le takrat, kadar je ponoči gorelo kje v bližini. Na stenah so bile obledele preperele slike: na prestolu žena z zavezanimi očmi, z mečem in tehtnico, podoba pravice; petelin, simbol budnosti; meščan v železnem oklepu s kratkim kopjem in buzdovanom; grba ljubljanskega mesta in deželnega kneza ... Blizu vrat pod omreženim oknom sta stali klop bridkosti in pa železna kletka za tatove, tatice in druge nerodne grešnike, ki niso znali o pravem času uiti mestnim biričem.