Nasproti in vodnjaka je zagledal vitez staro poslopje z malim stolpom. Tamkaj, malone na sredi starega trga, na sredi med Pisanimi vrati in Trančo, je stal ljubljanski rotovž s svojim skoraj dvestoletnim zidovjem. Ob široma odprtih železnih vratih sta viseli dve svetilki, pa le bolj za parado: prižgali so ju varčni Ljubljančani le takrat, kadar je ponoči gorelo kje v bližini.