Ob vznožju grajskega hriba, na njegovi prisojni strani so se naselili že v megleni pradavnini in med njimi ostanki italskih Romanov, čolnarji, ribiči, zlasti pa ‒ trgovci.
Ogibali pa so se levega brega ob kalni Ljubljanici; ogibali so se tamkajšnjih samotnih, grozotnih razvalin stare Emone, koder so ponoči baje strašile pošastne žrtve kralja Atile in njegovih divjih Hunov, tožili duhovi ubitih in poklanih Ilirov, Keltov in Rimljanov ... Mimo ozkih in visokih hiš Žabje ulice je prišel vitez na precej prostran trg pred staro mestno zbornico.