Ozke, podolgaste hišice so bile lesene vse od slemena do tal in krite večidel s slamo. Vendar se je dozdevalo vitezu, da veje od teh okajenih vež, od teh sajastih očrnelih hišic nekaj zanimivega; zdelo se mu je, da veje od teh tihih, sanjavih stark v teh mrakotnih, kljukastih uličicah nekaj udobnega, nekaj mirnega in zadovoljnega. Le redkokod je stezal bezeg svojo prašno, žalostno zelenje kakor uklet grešnik proseče proti nemilostnemu nebu ...