Zverine so!« Razgrajal in razsajal je tako dolgo, da je nastopil žilavi natakar in ga z nepopisnim veseljem kakor otroka odnesel iz gostilne v pregnanstvo in ga naslonil ob zid sosednje ulice. Tam je omahoval jezični na veliko veselje razposajenih paglavcev, mahal s polhovko in prerokoval na vso sapo: »Ljudje božji!