Poleg mestnega sodnika je bil najuglednejši mož dvanajsterakov, zapriseženih mož mestnega starešinstva, »ljubljanskih gospodov«. On je predstavil na svetega dan mestnim očetom novo izvoljenega sod; on mu je izročil srebrno sodno žezlo in srebrne ključe mestnih vrat. Znal je pisati in brati celo nemški; vsega tega ne bi bilo treba drugim dvanajsterakom, niti sodniku ne.