Nekateri so utrjevali hiše in obijali vrata z debelimi železnimi žeblji in ploščami, drugi so zazidovali vnanja vrata, valili sode, polne vode, in polagali mokre kože na strehe, da bi mogli tem manj opraviti z gorečimi puščicami in plamenicami. Ljubljančani so odlašali težavno in delo, dokler so le mogli; tem bolj so hiteli sedaj. Od zunaj je slišal vitez škripot lopat, s katerimi so kmetje poglabljali mestni jarek.