V kratkem si je pridobil ponosen in časten priimek: ponočni kralj. Hiša grofa Blagaja je bila že zdavnaj popravljena, toda Ladislavov svak še vedno ni maral iz Ljubljane, in to iz dveh tehtnih razlogov: prvič še ni pregledal vseh gostiln tako natanko, kakor se mu je zdelo potrebno; drugič pa se ni hotel lahkomiselno nastavljati, ki so pridrveli kmalu za njim na Kranjsko. Zamišljen je gledal dol na ljubljansko mestece.