Kakor omamljen je odtaval po večerji v svojo izbo in zapahnil vrata z železnim zapahom. »Zadnja noč v Vranduku ... « si je rekel in zrl zamišljeno skozi odprto okno. Na mračno sinjem obnebju so že migljale zvezde; nad spečimi je gledala luna veličastno iz okna črnih oblakov.