Rad je odhajal od tod ‒ in vendar se mu je storilo tako inako ob misli, da bo bival le še nekaj kratkih ur tukaj, kjer je preživel toliko let. Zdelo se mu je, da žalostno pojo črički za obzidjem, iz vasi pa je donašal večerni veter otožno petje turških deklet ... Kakor omamljen je odtaval po večerji v svojo izbo in zapahnil vrata z železnim zapahom.